Izgubljena pri Dravi

Včeraj je bila lepa sončna nedelja. Po kosilu sem se odločila, da grem na sprehod k Dravi.

 Bilo je super, šla sem na nov "plac", ki je bil že obiskan, še klopca je bila. Bilo je super, vroče, še skopala se sem v osvežilni reki Dravi. Ko sem se posušila, sem opazila potko, naprej proti vzhodu, naprej po toku Drave.

 Odločila se sem, da grem. Hodila sem kakšne pol ure in prišla do zelo lepega kraja...

...in naenkrat se je pot končala. Malo sem se usedla. Šla sem naprej...naprej...

..naenkrat sem se začela zavedati, da grem proti cesti, to je pravokotno od poti, kjer sem hodila doslej. Hodim in hodim v krog....
 Hodila sem, hodila in ugotovila, da več ne vem kje sem, vse je bilo enako, vsa drevesa podobna, vsa podrast vedno hujša in bolj gosta....gosta. Šla sem naprej in naprej, še vedno nisem vedela, kje sem. Bilo je nenavadno, saj sem še vedno hodila. Ugotovila sem, da sem se izgubila.

 Odločila sem se, da grem nazaj do Drave, od koder sem prišla in od tam grem po potki nazaj do doma. Hodila sem in hodila in ugotovila, da niti do Drave ne vem priti,...Še naprej sem hodila in hodila, se vrtela v krogu. Minila je ena ura in nisem več vedela, kaj bi naredila...

Strah me je bilo, da bi srečala divjo svinjo....
Plazila sem se že skoraj po vseh štirih...moram stran od tu, mi je v trenutku šinilo v glavo!

Ker je sonce že počasi zahajalo, mi drugo ni preostalo, da pokličem policijo, saj mi morajo pomagati, sem mislila.
Poklicala sem na številko 112.  Oglasil se mi je prijazni moški, ki mi je takoj "pomagal".
1.Svetoval mi  je naj poiščem pot. Haha! To sem že sama vedela...
2. Rekel mi je tudi, da naj mu povem kje se nahajam. Rekla mu sem, da pač nekje pri Dravi v šumi in da ne vem kje sem, pa da ne najdem ven.
3.Vprašal me je, če imam polno baterijo. Rekla sem, da ne.
4. Rekel mi je, da naj poiščem pot, da naj hodim v eno smer in da naj ne spreminjam smeri, pa da, ko bom našla cesto, bom mogoče nekdo prišel, pa da bo javil policistom, da me naj grejo iskat!?!

Nič mi ni bilo več jasno...izgubila sem orientacijo. Očitno krožek orientacije v osnovni šoli ni preveč pomagal...

Potem me je poklical nazaj in mi povedal, da policisti pri čistilni napravi spuščajo sireno, če jih slišim. Bila sem tako daleč že, da jih seveda nisem.

 Hodila sem po poti, ki sem jo medtem našla, hodila sem hitro, baterijo sem šparala.

Hodila sem naprej, in pot je vodila vzporedno z polji, samo ven še nisem mogla, zato sem hodila po poti naprej in upala, da kdo pride. ..
Hodila sem dalje in končno prišla do mesta, kjer sem lahko šla ven. Uff, mi je odleglo. Šla sem naprej, nikjer nobene hiše. Opazila sem opazovalnico, visoko, lepo, splezala sem gor in pogledala, kje sem. Bila sem 3-4 kilometre stran od tovarne Droga.

 Hodila sem naprej in poklicala policaje. Povedala jim sem, kje sem, pa da mi zdaj več ne koristi sirena, da me naj poiščejo. Po njivi med koruzo sem prišla do makedamske ceste...
Poklicala sem policaje, da me naj poiščejo, da me odpeljejo v civilizacijo!

BILA SEM VESELA, ŽIVA IN UTRUJENA...ko so končno prišli.

Ko sta me policist in policistka našla, sem bila zelo srečna. Takoj sem se vsedla v avto, nakar sta me odpeljala proti Središču. Dala sem jima podatke,bila sta zelo prijazna in uslužna, tako da sem res vesela, da sta me rešila. Če nebi blo njiju, bi morala še tri kilometre pešačiti. Saj bi, mi ni težko, samo ko si sam 4 ure v gozdu izgubljen, si vsake pomoči vesel. Šok je popustil in spet sem bila sama svoja

Ob tej priložnosti se še zahvalim policistu in policistki, ki sta me peljala, bila zelo prijazna, zato se jima zahvaljujem za pomoč, res sta bila zame plava angela ;)