Fižol sadimo na sončno gredico, ki naj ima srednje težka, dobro odcedna tla, z drobno grudičasto strukturo. Sadimo ga direktno na gredice v maju in v začetku pokrivamo z vrtno tkanino, saj so v prvi polovici meseca še nevarnosti pozeb.
Kot dobre sosede bomo poleg fižola gojili solato, blitvo, paradižnik ali kumare. Za vmesni posevek pa naj med vrsticami fižola raste šetraj, ki ga bo varoval pred ušmi, izboljševal pa mu bo tudi okus.
Rast in razvoj fižola:
Razvoj fižola od semena do plodu je res zanimiva in hitra. Proces razvoja je lahko zanimiv tudi otrokom. Seme fižola najprej namočimo za 24 ur. Naslednji dan ga posejemo na stalno mesto in gredico obilno zalijemo. Čez nekaj dni (odvisno od vremena) se prikažejo klični listi. Fižol je dvokaličnica, to pomeni, da ima dva klična lista. Čez nekaj dni izgleda naš nasad fižola tako:
 |
| Mehiški rdeči fižol za zrnje |
Bolezni, škodljivci in težave pri pridelavi
Pri gojenju fižola je treba biti pozoren na znake virusnih obolenj; te je v normalnih razmerah težko opaziti, lepo pa se na visokih sortah pokažejo v vročih dneh kot pas na rastlini z bolj skodranimi ali rumenkastimi listi.
Glavne prenašalke virusa so uši, zato se bolezni in tega škodljivca ubranimo tako, da sproti odstranjujemo napadene vršičke, ob močnejšem napadu pa vso rastlino. Po poročilih vrtičkarjev za odganjanje uši pomaga sajenje šetraja med fižol. Poudariti pa velja, da rastlina, ki je bila napadena, v celoti ni primerna za semenitev.
Znan škodljivec je tudi hrošček fižolar, ki ga je izredno težko opaziti, njegov razvojni krog pa lahko pretrgamo tako, da damo zrnje za kakih 10 dni v zamrzovalnik, da se iz morebitnih jajčec ne morejo razviti škodljivci, ki v zrno izvrtajo drobno luknjico. Prav zato hranimo fižol na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah v hladilniku.
Pojavila se je tudi drobna gosenica južna plodovrtka, ki je napadla celo pelargonije, sicer pa jo v zadnjih letih pogosto najdemo na paradižniku. Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bacila (Bacillus thuringiensis), ki na druge organizme ne vpliva in nima karence.
V suhem in vročem poletju se na spodnji strani fižolovih listov lahko pojavijo pršice; prvi znak so drobne svetle pike na listih, ki pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi pa je tanka pajčevina. Delno pomaga jutranje tuširanje rastlin po listih, tudi s spodnje strani, saj pršice ne marajo vlage.
 |
| Zdrava rastlina fižola |
Glavne prenašalke virusa so uši, zato se bolezni in tega škodljivca ubranimo tako, da sproti odstranjujemo napadene vršičke, ob močnejšem napadu pa vso rastlino. Po poročilih vrtičkarjev za odganjanje uši pomaga sajenje šetraja med fižol. Poudariti pa velja, da rastlina, ki je bila napadena, v celoti ni primerna za semenitev.
Znan škodljivec je tudi hrošček fižolar, ki ga je izredno težko opaziti, njegov razvojni krog pa lahko pretrgamo tako, da damo zrnje za kakih 10 dni v zamrzovalnik, da se iz morebitnih jajčec ne morejo razviti škodljivci, ki v zrno izvrtajo drobno luknjico. Prav zato hranimo fižol na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah v hladilniku.
Pojavila se je tudi drobna gosenica južna plodovrtka, ki je napadla celo pelargonije, sicer pa jo v zadnjih letih pogosto najdemo na paradižniku. Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bacila (Bacillus thuringiensis), ki na druge organizme ne vpliva in nima karence.
V suhem in vročem poletju se na spodnji strani fižolovih listov lahko pojavijo pršice; prvi znak so drobne svetle pike na listih, ki pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi pa je tanka pajčevina. Delno pomaga jutranje tuširanje rastlin po listih, tudi s spodnje strani, saj pršice ne marajo vlage.
Seme fižola:
