NB BLOG

Preišči ta spletni dnevnik

Radič in endivija

Avtor NB BLOG dne februar 28, 2019

Pridobi povezavo
Facebook
Twitter
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Mogoče vas zanima:
- Endivija
- Radič
- Radičevke

Zelenjadnice

Pridobi povezavo
Facebook
Twitter
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Komentarji

Objavite komentar

Translate

Priljubljene objave

Balkonske rože in oskrba

V vrtnarijah ponujajo prekrasne balkonske rastline in enoletnice. Rastline, ki jih bomo posadili v balkonska korita morajo naj bojo zdrave. Nekatere rastline so trajnice. Prezimimo jih na svetlem, hladnem prostoru. Razmnožujemo jih s potaknjenci.

Pobiranje semena motovilca

Junij je čas, da poberemo seme motovilca, ga posušimo in shranimo na suh in temen prostor. Pobiramo seme "Holandski motovilec", ki smo ga posejali lani. Nekaj smo ga pustili za seme. Nekaj semen se tako že samo zaseje in motovilec kmalu vzklije. Postopek: Seme pobiramo skupaj s stebli, pazimo, da se čim manj semena raztrese. Rastline motovilca bom položila kar v kartonasto škatlo, kjer se bojo semena tudi sušila in se ločila od suhega stebla. Stebla nato odstranimo in seme presipamo v manjšo posodo, kjer bomo semena hranili, dokler jih ne posejemo. Poglejte tudi: VSE O MOTOVILCU

Velika kopriva

Velika kopriva ( Urtica dioica ) spada v skupino koprivovk ( Urticaceae ). Štejemo jo med plevel. Kopriva ima oglato steblo. Listi so dolgi od 5 do 10 cm, so nasprotno nameščeni. Pecelj je porasel s puhastimi dlačicami. Listi so jajčaste do podolgovate oblike, na listnem dnu so srčasti, zaključujejo se z dolgo konico, robovi so neenakomerno napiljeni. Cvetovi v vrhnjih listih so neizraziti, so zelenkaste barve in združeni v late Rastlina je dvodomna; lati z ženskimi cvetovi so sivo zeleni, in se po oploditvi povesijo, lati z moškimi cvetovi pa so rumenkasto zeleni in štrlijo naravnost navzgor. V suhem vremenu lahko pri moških cvetovih opazujemo kako se pretrga prašnica in se z vetrom širi cvetni prah. Cveti od julija do novembra. Visoka je od 30 do 150 centimetrov. Velika kopriva je trajnica z razvejanimi koreninami, iz katerih spomladi poženejo številne nove rastline. Rastejo v večjih skupinah. Rastejo ob poteh, v vlažnih predelih gozdov, na bregovih in ledinah. Raje ima tla

Vzgoja dreves iz potaknjencev

Če imate vrt ali balkon, lahko posadite svoje drevo in skrbite zanj. Če imate vrt ali balkon, oboje ustreza pogojem, saj imate lahko drevo posajeno tudi v loncu. Najprej je seveda dobro, da se pozanimamo o možnostih, ki so nam na razpolago. Najprej se odločimo, če bomo gojili listavec ali iglavec. Kupite lahko tudi večje drevo, kar pa tudi stane več. Meni osebno so bolj pri srcu dve, tri, štiri letne sadike, saj jih tako vzgajamo res od začetka. Poskusimo pa lahko tudi s potaknjenci ali celo s semeni. Tako bomo drevo res vzgojili. Nekatera drevesa z lahkoto razmnožujemo s potaknjenci. Izberemo lesen del drevesa in jih tik pod brstom poševno odrežemo. Lahko uporabimo tudi rastne hormone, da dobimo lepše ukoreninjene potaknjence. Kupimo prst, pripravljeno za potaknjence, uporabimo lahko tudi multiplošče, saj potaknjenci ne potrebujejo veliko prostora. Rastni prostor naj bo v začetku čim manjši, da lažje zagotovimo lepo koreninsko grudo. Če ima potaknjenec liste, jih prikrajšam

Polži

Polži brez hišice ali lazarji so lahko velika nadloga na našem vrtu, saj se zelo hitro in številčno razmnožujejo. Polži so hermafroditi, dvospolniki, vendar se vseeno parijo. Rdeči polži niso avtohtona vrsta polžev pri nas, prišli naj bi iz Španije in se množično razmnožili. Njihovi naravni sovražniki so race indijske tekačice. Zadržujejo se v vlažnih okoljih, živih mejah, skratka v senci. Na plano pridejo ob deževnih dnevih. Indijske tekačice (vir: internet) "Tigrastih" polžev ne zatiramo, saj so mesojedi in nam učinkovito čistijo mrhovino in jedo tudi rdeče polže lazarje. Foto: Dejan Milanovi FB Zatiranje z rastlinami: - črni bezeg -česen, -čebula, -pelin, -kapucinka, -ognjič, Poznamo pa še polže s hišico. Ne povzročajo veliko škode. Živijo na vrtovih, kjer se kmetuje sonaravno. Poglejmo nekaj izdelkov za zatiranje polžev (predvsem rdečih lazarjev): Najboljša naravna rešitev je, da vsako jutro in večer, ko polži prilezejo na

Fižol

Fižol sadimo na sončno gredico, ki naj ima srednje težka, dobro odcedna tla, z drobno grudičasto strukturo. Sadimo ga direktno na gredice v maju in v začetku pokrivamo z vrtno tkanino, saj so v prvi polovici meseca še nevarnosti pozeb. Kot dobre sosede bomo poleg fižola gojili solato, blitvo, paradižnik ali kumare. Za vmesni posevek pa naj med vrsticami fižola raste šetraj, ki ga bo varoval pred ušmi, izboljševal pa mu bo tudi okus. Rast in razvoj fižola: Razvoj fižola od semena do plodu je res zanimiva in hitra. Proces razvoja je lahko zanimiv tudi otrokom. Seme fižola najprej namočimo za 24 ur. Naslednji dan ga posejemo na stalno mesto in gredico obilno zalijemo. Čez nekaj dni (odvisno od vremena) se prikažejo klični listi. Fižol je dvokaličnica, to pomeni, da ima dva klična lista. Čez nekaj dni izgleda naš nasad fižola tako: Mehiški rdeči fižol za zrnje Bolezni, škodljivci in težave pri pridelavi Zdrava rastlina fižola Pri gojenju fižola j

Oznake

Delo na vrtu Zelenjadnice Okrasni kotiček Dom in domača lekarna NB mesečnik Sladke pregrehe Kulinarika Sadje in jagodičevje Ustvarjanje Vložene dobrote

Bolezni in škodljivci Tržnica Vinogradništvo Znanstvena klasifikacija rastlin Praznične dobrote

Pokaži več Pokaži manj

Zagotavlja Blogger

Avtor slik v temi: konradlew

Vse pravice so pridržane _@NB BLOG