Timijan (Thymus vulgaris L.)
Babica mu pravi "Dimus". Največkrat ga uporablja, ko v nedeljo kuha govejo juho. Odlična začimba.Obstaja presenetljivo veliko aromatičnih vrst materine dušice, od 200 do 400, s širokim spektrom vonjev, okusov in načinov uporabe. V kulinariki je najbolj uporaben vrtni timijan. Limonin timijan (Thymus x citrodora) je prijetnega okusa po limoni in se uporablja za okusen pomirjevalni čaj, kot dodatek skuti, praženi zelenjavi in omakam za ribje in perutninske jedi.
Zgodovina
Timijan so poznali že stari Egipčani, ki so ga uporabljali za balzamiranje trupel. Grki so s timijan uporabljali za odišavljenje pijač in sirov, Rimljani pa so že poznali njegove zdravilne lastnosti. Timijan so v zgodnjem srednjem veku prinesli v Evropo benediktinski menihi. Grajske gospodične so timijanove šopke zatikale izbrancem na oklep, da ji jih varovali pred zlimi duhovi. V času epidemije kuge je timijan veljal za najboljšo zaščito pred okužbo.Ljudsko izročilo pravi, da vrt, ki je poln materine dušice privlači vile.V stari Grčiji so lepe ljudi hvalili tudi tako, da so pravili, da dišijo po materini dušici.
Sestavine: eterično olje, čreslovine, terpeni, fenoli in fenolni glikozidi (timol)
Delovanje: pomirjevalno pri kašlju, antiseptično, antibakterijsko
Področja uporabe
Timijan mehča sluz in tako učinkuje pri kašlju, bronhitisu (razširja bronhije), astmi, oslovskemu kašlju, zavira rast mnogih bakterij in ima razkuževalni učinek. Olje timijana pomaga pri bolečinah mišic in sklepov, uporabljamo ga pri ohromelosti, kapi, multipli sklerozi in revmatizmu. Izboljšuje prebavo in preganja vetrove zato ga lahko uporabljamo tudi kot začimbo predvsem za mesne jedi. Pomaga uničevati črevesne zajedavce, še posebej gliste. Zunanje ga uporabljamo na vnetih ranah. Parna kopel z dodatkom timijana pomaga pri prehladnih obolenjih, napetosti in depresiji.
Kontraindikacije: pripravkov s timijanovim oljem ne smemo nanašati dojenčkom ali manjšim otrokom na obraz ali pod nos, previdni moramo biti pri vtiranju olja na prsi ali hrbet.