Krompir ( Solanum tuberosum L.) spada v družino razhudnikovk (Solanaceae), kot paradižnik Solanum lycopersicum L., prej Lycopersicon esculentum L.)
Krompir je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi. Beseda »krompir« se nanaša tako na užitne gomolje, kot na celo rastlino.
Semena ne sejemo, razen za čiste sorte, ponavadi sadimo gomolje krompirja, ki smo jih pridelali prejšnje leto. Zemljo najprej in po sejanju pokrijemo s črno folijo. Ko krompir pokuka iz zemlje, mu naredimo skozi folijo luknjo. Večkrat ga zalijemo in osipamo, pognojimo. Njegovi škodljivci so koloradski hrošči, ki jih že takoj začnemo pobirati(še odrasle hrošče) iz nasada, kasneje tudi ubijamo ličinke, lahko pošropimo, vendar priporočam skrb in ekološko pridelavo. Poleti ga lahko napade krompirjeva plesen.
DOBRI IN SLABI SOSEDJE
ZGODOVINA krompirja:
Izvira iz območja Andov v Južni Ameriki, divji sorodniki krompirja uspevajo po vsej celini do Združenih držav Amerike na severu. Sodeč po genetskih lastnostih je bil udomačen pred približno 7.000 do 10.000 leti na jugu današnjega Peruja in skrajnemu severozahodu Bolivije.
V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, kasneje drugi raziskovalci, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Krompir je bil prinešen v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. V notranjost se je širil postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantskem oceanu. Na slovensko je prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 sortkrompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna neka sorta krompirja. (vir:Wikipedija)
Semena ne sejemo, razen za čiste sorte, ponavadi sadimo gomolje krompirja, ki smo jih pridelali prejšnje leto. Zemljo najprej in po sejanju pokrijemo s črno folijo. Ko krompir pokuka iz zemlje, mu naredimo skozi folijo luknjo. Večkrat ga zalijemo in osipamo, pognojimo. Njegovi škodljivci so koloradski hrošči, ki jih že takoj začnemo pobirati(še odrasle hrošče) iz nasada, kasneje tudi ubijamo ličinke, lahko pošropimo, vendar priporočam skrb in ekološko pridelavo. Poleti ga lahko napade krompirjeva plesen.
DOBRI IN SLABI SOSEDJE
ZGODOVINA krompirja:
 |
| (vir: www.delo.si) |
V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb, kasneje drugi raziskovalci, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Krompir je bil prinešen v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. V notranjost se je širil postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantskem oceanu. Na slovensko je prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 sortkrompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna neka sorta krompirja. (vir:Wikipedija)