NB BLOG

Preišči ta spletni dnevnik

Krasna sLOVEnija

Avtor NB BLOG dne januar 03, 2016

Pridobi povezavo
Facebook
Twitter
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Pridobi povezavo
Facebook
Twitter
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Translate

Priljubljene objave

Pobiranje semena motovilca

Junij je čas, da poberemo seme motovilca, ga posušimo in shranimo na suh in temen prostor. Pobiramo seme "Holandski motovilec", ki smo ga posejali lani. Nekaj smo ga pustili za seme. Nekaj semen se tako že samo zaseje in motovilec kmalu vzklije. Postopek: Seme pobiramo skupaj s stebli, pazimo, da se čim manj semena raztrese. Rastline motovilca bom položila kar v kartonasto škatlo, kjer se bojo semena tudi sušila in se ločila od suhega stebla. Stebla nato odstranimo in seme presipamo v manjšo posodo, kjer bomo semena hranili, dokler jih ne posejemo. Poglejte tudi: VSE O MOTOVILCU

Balkonske rože in oskrba

V vrtnarijah ponujajo prekrasne balkonske rastline in enoletnice. Rastline, ki jih bomo posadili v balkonska korita morajo naj bojo zdrave. Nekatere rastline so trajnice. Prezimimo jih na svetlem, hladnem prostoru. Razmnožujemo jih s potaknjenci.

Polži

Polži brez hišice ali lazarji so lahko velika nadloga na našem vrtu, saj se zelo hitro in številčno razmnožujejo. Polži so hermafroditi, dvospolniki, vendar se vseeno parijo. Rdeči polži niso avtohtona vrsta polžev pri nas, prišli naj bi iz Španije in se množično razmnožili. Njihovi naravni sovražniki so race indijske tekačice. Zadržujejo se v vlažnih okoljih, živih mejah, skratka v senci. Na plano pridejo ob deževnih dnevih. Indijske tekačice (vir: internet) "Tigrastih" polžev ne zatiramo, saj so mesojedi in nam učinkovito čistijo mrhovino in jedo tudi rdeče polže lazarje. Foto: Dejan Milanovi FB Zatiranje z rastlinami: - črni bezeg -česen, -čebula, -pelin, -kapucinka, -ognjič, Poznamo pa še polže s hišico. Ne povzročajo veliko škode. Živijo na vrtovih, kjer se kmetuje sonaravno. Poglejmo nekaj izdelkov za zatiranje polžev (predvsem rdečih lazarjev): Najboljša naravna rešitev je, da vsako jutro in večer, ko polži prilezejo na

Slonova noga

D no stebla - štora je široko in postaja debelejše ko se razvija rastlina. Na stebelnem gomolju se nahaja rozeta iz zelenih, trakastih listov, ki napravijo vtis progastih. Rastlina v lončku lahko doseže višino 1,5 metra, a raste zelo dolgo in bo minilo veliko let preden iz semena ali majhne rastline bo zrasla velika rastlina. Gosto rozeto listov pogosto imenujemo "ponijev rep". Čas cvetenja: rastlina v stanovanju cveti zelo redko. Slonova noga je rastlina, ki ima zelo zanimivo obliko. Druga imena ta rastline so zavitolistna bokarneja ter nolina . Olesenelo steblo te rastline spominja na steklenico, v kateri je shranjevana voda in hranilne snovi, ki omogočajo rastlini preživeti dolga obdobja suše. Listi slonove noge spominjajo na liste južne kijevke , s katero je v sorodu. Rastlina je lahka za gojenje in je tudi primerna za gojitelje začetnike. Slonova noga prihaja iz južne Mehike in pripada družini Ruscaceae . Preden kupimo: pazimo, da listi niso pošk

Velika kopriva

Velika kopriva ( Urtica dioica ) spada v skupino koprivovk ( Urticaceae ). Štejemo jo med plevel. Kopriva ima oglato steblo. Listi so dolgi od 5 do 10 cm, so nasprotno nameščeni. Pecelj je porasel s puhastimi dlačicami. Listi so jajčaste do podolgovate oblike, na listnem dnu so srčasti, zaključujejo se z dolgo konico, robovi so neenakomerno napiljeni. Cvetovi v vrhnjih listih so neizraziti, so zelenkaste barve in združeni v late Rastlina je dvodomna; lati z ženskimi cvetovi so sivo zeleni, in se po oploditvi povesijo, lati z moškimi cvetovi pa so rumenkasto zeleni in štrlijo naravnost navzgor. V suhem vremenu lahko pri moških cvetovih opazujemo kako se pretrga prašnica in se z vetrom širi cvetni prah. Cveti od julija do novembra. Visoka je od 30 do 150 centimetrov. Velika kopriva je trajnica z razvejanimi koreninami, iz katerih spomladi poženejo številne nove rastline. Rastejo v večjih skupinah. Rastejo ob poteh, v vlažnih predelih gozdov, na bregovih in ledinah. Raje ima tla

Fižol

Fižol sadimo na sončno gredico, ki naj ima srednje težka, dobro odcedna tla, z drobno grudičasto strukturo. Sadimo ga direktno na gredice v maju in v začetku pokrivamo z vrtno tkanino, saj so v prvi polovici meseca še nevarnosti pozeb. Kot dobre sosede bomo poleg fižola gojili solato, blitvo, paradižnik ali kumare. Za vmesni posevek pa naj med vrsticami fižola raste šetraj, ki ga bo varoval pred ušmi, izboljševal pa mu bo tudi okus. Rast in razvoj fižola: Razvoj fižola od semena do plodu je res zanimiva in hitra. Proces razvoja je lahko zanimiv tudi otrokom. Seme fižola najprej namočimo za 24 ur. Naslednji dan ga posejemo na stalno mesto in gredico obilno zalijemo. Čez nekaj dni (odvisno od vremena) se prikažejo klični listi. Fižol je dvokaličnica, to pomeni, da ima dva klična lista. Čez nekaj dni izgleda naš nasad fižola tako: Mehiški rdeči fižol za zrnje Bolezni, škodljivci in težave pri pridelavi Zdrava rastlina fižola Pri gojenju fižola j

Oznake

Delo na vrtu Zelenjadnice Okrasni kotiček Dom in domača lekarna NB mesečnik Sladke pregrehe Kulinarika Sadje in jagodičevje Ustvarjanje Vložene dobrote

Bolezni in škodljivci Tržnica Vinogradništvo Znanstvena klasifikacija rastlin Praznične dobrote

Pokaži več Pokaži manj

Zagotavlja Blogger

Avtor slik v temi: konradlew

Vse pravice so pridržane _@NB BLOG