NB BLOG

Preišči ta spletni dnevnik

Hidroponika

Avtor NB BLOG dne januar 20, 2014

Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Rastlinjak

Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Komentarji

Objavite komentar

Translate

Priljubljene objave

Pitaja ali zmajev sadež

Pitaja ( Pitaya ali Pitahaya) je sadež, ki ga uvrščamo med kaktuse. Izhaja iz srednje Amerike in Mehike. Največ ga pridelajo države Kitajska Nikaragva, Izrael. Sadež je velik 10 cm in je rdeče ali rumene barve. Sredica sadeža vsebuje majhne črne pečke. Pitaja je super sadje, saj krepi libido in zmanšuje holesterol. Vsebuje veliko kalcija, magnezija in vitamina C. Semena vsebujejo omega tri kisline. Rdeča pitaja ima predvsem nevtralen okus, rumena pitaja pa je sladka kot med in jo uživamo samostojno. Pitaje ne tretiramo s toploto, ker izgubi okus. Hranilna vrednost: pitaja 100 g: 48 kcal (202kJ), 1 g balastnih snovi. Pulpa pitaje 100 g: 67 kcal (281 kJ: vir kalcija, železa, magnezija, fosforja, kalija, natrija, niacina, vitaminov A in C (3 mg).

Vse o prsti

Prst je čudovita snov. Nastajala je skozi tisočletja- iz skal, ki so jih drobili vetrer, dež in zmrzal. V njej mrgoli nevidno življenje. Če poznate prst in ste podučeni, kako skrbeti zanjo, boste vzgojili močne in zdrave rastline. Rastline nam čudežno iz svetlobe in zraka ponudijo hrano, za to pa potrebujejo še prostor, kjer rastejo, hrano v obliki mineralnih snovi. Za večino rastlin je to prst, zemlja. Prst je resda nastala iz kamna, medtem ko se je krušila, je dobila še druge snovi. Različni deleži teh snovi pa pomenijo različne vrste prsti, od katerih so nekatere boljše, druge slabše. Glavne sestavine prsti so: Delci prsti- Velikost zdrobljenih koščkov skal je pogojena s tipom prsti: največji delci so pesek. manjši so melj in še manjši glina. V večini prsti je mešanica vseh treh, kjer ena snov prevladuje, zato prsti imenujemo peščena, glinena, itd Organske snovi- to so vsa živa bitja, ki so odmrla. Rastline rastejo v zemlji, odrejo, zgnijejo in jih v obliki humusa...

Štajerska brajda

Brajda naj bo trajna, lahka in eleganta. Lesena je najlepša, je pa tudi draga, ker ni trajna. Trajnost ji povečamo z impregnacijskimi sredstvi in premazi. Ne bomo grešili, če bomo za nosilce stebrov uporabili tanke stebre iz prednapetega betona ali železnih cevi, še zlasti, če jih prekrijemo s pastelnimi barvami. Ne obarvajmo jih kričeče! Zelo lepe so kombinacije betonskih ali železnih opornikov z naravnim lesom. Drage in netrpežne lesene late in prečke so najlepše, vendar jih počasi spodriva žica. Z leti se žica raztegne, se trga in deluje neestetsko. Če že uporabljamo žico, je uporabimo čimmanj. Težka opora skrije vzgojno obliko. Zato moramo dati trti pri lahki opori (brajdi) primerno in urejeno vzgojno obliko. Vzgojne oblike za brajde Vzgojne oblike trte na brajdah so lahko najrazličnejše. Najpomembneje je, da enoletni les razporedimo na brajdi (očesa) čimbolj enakomerno. Praviloma bi lahko obremenili trto le s 6 do 10 rodnih očes na 1 m ...

Janeževi upognjenci

Janeževi upognjenci iz pirine mok POTREBUJEMO: - 4 (domača) jajca - toliko (pirine) moke, kolikor tehtajo 3 jajca - toliko (rjavega) sladkorja, kolikor tehtajo 4 jajca -janeževa semena - rum - 2 žlici vode PRIPRAVA: Zavihamo jih tako, da še vroče položimo v kozarce Sladkor penasto umešamo s 4 celimi jajci. Ob rahlem mešanju postopoma dodamo moko. Mešamo in dodamo še vodo in rum. Spet mešamo. Pustimo stati na sobni temperaturi 15 minut, da moka nabrekne. Pečico segrejemo na 180-200 stopinj Celzija (odvisno od pečice). Pekač obložimo s peki papirjem, nato nanj s kavno žličko nanesemo maso v precejšnjem razmaku ter vsak kupček mase posujemo z janežem. Pečeno je hitro! Še vroče upognemo na valjastem predmetu ustrezne debeline (npr. tanjša steklenica ali jih nadevamo v kupico). Mogoče vas zanima tudi: - Limonini razpokančki - Marelični buhteljni - Sladki janež

Vinska trta in rez

Vinska trta je zahtevna rastlina in potrebuje veliko nege. Potrebno je veliko časa in dela, da dočakamo dobro letino in jo izkoristimo. Zdaj je najprimernejši trenutek za obrezovanje. Poznamo različne rezi. Če imamo nasad oziroma vinograd, režemo drugače, kot če imamo brajda. Z vinsko trto imamo delo skozi celo leto. Najprej jo pozimi porežemo. Nato odstranjujemo vitice in liste, škropimo, vežemo, gnojimo in na koncu septembra in oktobra pridelek poberemo, ga stisnemo v čudovit mošt, ki čez nekaj časa postane vino. Stara Mariborska trta je najstarejša trta v Sloveniji Pred začetkom rezi Vinograd in potem tudi vsak trs posebej si najprej ogledamo in ocenimo njegovo rast v preteklem letu. Kakovosten pridelek lahko pričakujemo na rozgah, ki so vsaj 1 m dolge in debele 7 do 10mm. Rozge dolge 50 cm ali manj dajo pridelek z nizko sladkorno stopnjo in z visokimi kislinami. Kratke rozge so posledica preobremenitve ali pa tudi senčenja, posebno če se privezani šparoni na konceh ...

Vzgoja vrtnic iz semena

Razmnoževanje vrtnic s semeni je bolj zakomplicirano kot razmnoževanje s potaknjenci. Najprej je potrebno sploh imet vrtnico, ki cveti. Požlahtnimo jo s čopičem in na njo zavežemo papirnato vrečko, da se seme ne porazgubi. Seme poberemo in posušimo. Nato ga vsejemo v setveni zabojček in počakamo, da vrtnice zrastejo. Nato jih cepimo ali pa ne. Kakor želimo. Tako dobimo nove vrtnice,breeding se reče, ker dobimo njune potomce. Te sejančke potem presadimo, ko so že utrjene na stalno mesto in kasneje za njih skrbimo, kot za ostale vrtnice.

Oznake

Delo na vrtu Zelenjadnice Okrasni kotiček Dom in domača lekarna NB mesečnik Sladke pregrehe Kulinarika Sadje in jagodičevje Ustvarjanje Vložene dobrote

Bolezni in škodljivci Tržnica Vinogradništvo Znanstvena klasifikacija rastlin Praznične dobrote

Pokaži več Pokaži manj

Zagotavlja Blogger

Avtor slik v temi: konradlew

Vse pravice so pridržane _@NB BLOG