Ribez

Ribez ; znanstveno ime Ribes 

kot edini rod v družini kosmuljevk (Grossulariaceae). Klasično nahajališče rodu so vsa zmerna območja severne poloble z zmerno klimo. Rod Ribes vključuje črno, belo in rdeče grozdičje, kosmuljo in okrasne rastline. Vključuje sedem podrodov. Nekateri taksonomi kosmulje, četudi obstaja hibrid kosmulje in črnega ribeza josta, uvrščajo v samostojen rod Grossularia. (VIR WIKIPEDIA)

Poznamo črni in rdeči ribez. 

Ribez ima številne zdravilne učinke. Uživanje ribeza pospešuje znojenje. Kure z ribezom se v domači medicini uporabljajo za znižanje temperature in pri ledvičnih obolenjih. Ker je bogat z vitaminom C, krepi imunski sistem,varuje celice pred prostimi radikali. Poleg tega pospešuje nastajanje hormonov, varuje sluznico, pomirja živčevje, izboljšuje razpoloženje, spodbuja delovanje srca in živčevja

Ribez je odličen diuretik, ugodno vpliva na prebavo in čisti kri, zato so ribezove kure zelo primerne za čiščenje telesa. Uživanje ribeza pospešuje znojenje. 

Rdeči ribez vsebuje vitamin A, vitamin B 3, kalij, kalcij železo in mangan. V zdravilstvu se uporabljajo tako ribezovi sadeži kot listi. Slednji so namenjeni predvsem pripravi čaja, ki pomaga pri težavah z mehurjem in ledvicami.

 Črni ribez naj bi poleg ostalih zdravilnih učinkov pomagal tudi lajšati težave revmatičnih in artritičnih bolnikov ter bolnikov s putiko. Na splošno velja, da temnejši ko je ribez, več zdravilnih lastnosti ima.

Z ribezovimi grmi imamo največ dela spomladi ob rezi in v času obiranja. Rez je zelo preprosta, saj grme režemo tako, da le odstranimo poškodovane in polomljene veje ter veje, starejše od treh let. Prikrajšujemo jih le pri rdečem ribezu, kosmulji in križancih.ojenje je zelo preprosto. Šibke in srednje bujne sorte rdečega ribeza in kosmulj gojimo v obliki grma, bujne sorte pa lahko poleg grma tudi v obliki špalirja ali ozkega vretena. Rdeči ribez lahko posadimo tudi kot živo mejo. Črnega gojimo v obliki grma, križance med njim in kosmuljo pa v obliki grma ali špalirja. S špalirnim gojenjem bujno rastočih sort se izognemo upogibanju ali lomljenju s pridelkom preobloženih rodnih vej. Pri kosmuljah nam zaradi dolgih, gostih in ostrih trnov špalirna oblika olajša obiranje pridelka. Rdeči, črni ribez in kosmulje lahko gojimo tudi v drevesasti obliki. Za tako vzgojo moramo kupiti ali si vzgojiti visoko cepljene sadike. Podlaga tem sadikam je zlati ribez. Na srednje bogatih tleh sadimo grme na razdalji od 250 do 300 cm med vrstami in od 80 do 110 cm v vrsti pri črnem in rdečem ribezu, pri kosmuljah na približno 75 cm in pri križancih na razdalji od 110 do 130 cm. Bujne sorte sadimo redkeje, šibkejše pa gosteje. Pri špalirnem gojenju rdečega ribeza in kosmulj potrebujemo oporo. Lesene ali betonske kole, visoke od 110 do 120 cm, postavimo na razdalji od pet do šest metrov. Žico napnemo na višini od 70 do 80 cm. Pri špalirnem gojenju križancev so potrebni višji koli (150 cm) in dve žici, na višini 70 in 140 cm. Ribez sadimo od 5 do 10 cm globlje, kot je rasel v drevesnici ali loncu oziroma kontejnerju. Z globljim sajenjem dosežemo ustrezno razrast grma. Po sajenju grm odrežemo od 10 do 15 cm nad tlemi. Pri jesenskem sajenju moramo paziti, da so sadike utrjene oziroma les ustrezno dozorel, drugače obstaja nevarnost, da nam v hujšem mrazu pozebejo.

V njegov sočen okus so se prvi zaljubili Arabci, ki so iskali rastlino, iz katere bi lahko naredili zdravilno pijačo ribas. Osnovna sestavina le-te je bila sicer rabarbara, ker pa je niso našli, so iskali rastlino s podobnim okusom. Odkrili so grmičke rdečega ribeza in jih poimenovali kar po rabarbarinem napitku. Rdeči ribez (Ribes rubrum) izvira iz srednje Evrope, črni ribez (Ribes nigrum) pa izvira iz Rusije. Iz Evrope izvira tudi kosmulja (Ribes Grossularia). V Sloveniji je avtohtona vrsta rdeči ribez. Grmički najraje rastejo v zelo glinenih tleh, sicer pa jim ustrezajo vse vrste tal, razen pretirano suhih. Radi imajo jutranje sonce, dobro pa uspevajo tudi v senci, pod drevesi. Ribez za rast potrebuje veliko vode in je zahteven glede zalivanja. Enkrat na leto ga je treba pognojiti z gnojilom, ki je bogato s kalijem.(VIR )