Črni bezeg

Črni bezeg (Sambucus nigra) je ena izmed treh vrst bezga, ki rastejo v Sloveniji. Poleg te vrste pri nas najdemo še smrdljivi bezeg ali habat (Sambucus ebulus) in divji bezeg (Sambucus racemosa). Slednji ima rdeče plodove, prva dva pa črne.

Smrdljivi bezeg ali habat je trajnica, ki doseže višino dveh metrov in mu jeseni nadzemni deli odmro. Posebna značilnosti, ki daje vrsti del imena, so smrdeči cvetovi. Včasih so jih namakali v vodi in z raztopino škropili po tleh in kotih, da so preganjali glodalce, ščurke in stenice. Pripravke iz habata so včasih uporabljali v ljudskem zdravilstvu, danes pa njihova uporaba ni več smiselna. Dobro uporabljana je bila kaša iz habatovih plodov, ki so jo uporabljali za povečevanje izločanja seča in proti napenjanju.

Divjega bezga v zdravilstvu niso uporabljali.

Črni bezeg uspeva kot grm, pogosto pa kot do deset metrov visoko drevo. Te rastline ni potrebno podrobneje opisovati, saj jo, lahko trdim, vsi dobro poznamo. Cvetovi so rumenkasto bele barve in nastopajo v socvetjih – češuljah. Plodovi so majhne črne jagode. Za cvetove je značilen močan vonj, ki je nekaterim ljudem neprijeten. Črni bezeg cveti junija, plodovi pa dozore septembra. Za nabiranje cvetov je torej letos že prepozno, plodovi pa še čakajo morebitne uporabnike.

Bezeg  je grmovnica, ki lahko zraste tudi do 10 m visoko. Cvetoči bezgov grm lahko zavohamo že na daleč, saj ima zares lahko prepoznaven sladkoben vonj. Običajno raste na obroku gozda na sončnem predelu.  Pri nabiranju cvetov bodimo pozorni na drobne črne uši, zato naberimo lepe odprte  ne ušive cvetove. Cvetovi so rumenkasto bele barve, iz njih se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne jagode. Imajo značilen in tudi zelo intenziven, aromatičen vonj. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugačen vonj in okus. Surove in sveže jagode niso užitne.

Cvetovi črnega bezga so v starejši literaturi označeni kot diaforetik – snov, ki poveča izločanje vode skozi znojnice – potenje. Še vedno velja izročilo, da se je ob prehladu koristno dobro preznojiti. To naj bi hitro in enostavno dosegli s pitjem poparka iz bezgovih in lipovih cvetov, tudi slednji namreč veljajo za učinkovit diaforetik. Starejši avtorji vztrajno trdijo, da na potenje vplivajo snovi v bezgovih cvetovih, danes pa velja, da receptorje za toploto (termoreceptorje) vzdraži toplota, ki je posledica zaužite tekočine (bezgovega ali lipovega čaja). Kar spomnimo se, kako hitro se spotimo ob krožniku vroče juhe!