Letošnje vreme je nepredvidljivo. Zima je prišla aprila, pomlad je bila sprva nadpovprečno topla, kasneje žled, pri nas je šla že toča. Vreme je res zanimiv pojav.
 |
| (vir: rtv slo) |
Najprej razjasnimo nekaj pojmov:
Vreme
Vreme je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških elementov in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak, ...).
Podnebje
Podnebje (klíma) je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju. Podnebje ni odvisno samo od dogodkov v atmosferi, ampak od medsebojnega vpliva vseh okoliščin (sestava in poraščenost tal, vlaga in pritisk zraka, bližina morja, nadmorska višina, vetrovnost, sevanje sonca,...).
Veda, ki preučuje vplive na podnebje, se imenuje klimatologija.
Dež
Dež je vrsta padavin v tekočem stanju, ki nastajajo v oblaku. Kapljice naraščajo zaradi koagulacije, in ko je njihov premer večji od 0.5 mm prično padati proti zemlji. Ves dež ne doseže zemljinega površja; nekaj ga pri padanju skozi suh zrak tudi izhlapi.
Dež igra vidno vlogo v hidrološkem ciklu, v katerem vlaga iz oceanov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo, in se slej ko prej vrne v ocean s tokovi in rekami, s čimer se cikel ponovi.
Navadno ima dež pH rahlo pod 6, zaradi absorbcije ogljikovega dioksida iz ozračja, ki v kapljici disociira in tvori majhne količine ogljikove kisline. V nekaterih puščavskih območjih lahko prah v zraku vsebuje dovolj kalcijevega karbonata, da ublaži naravno kislost padavin: v takih področjih je dež lahko nevtralen ali celo bazičen. Dežju pod pH 5,6 pravimo kisli dež.
Nastanek dežja
Če je oblak zelo visoko in če je zrak pod njim dovolj suh, kapljice dežja lahko pri padanju izparijo in tako ne padejo na zemeljsko površino. Temu pojavu pravimo virga. Šele tedaj, ko je zrak toliko nasičen z vodno paro do zemeljske površine, da se izparevanje znatno zmanjša, prične padati dež na zemeljsko površino.
Dežne kapljice, padajoče iz oblakov, ki so debeli 700 m, dospejo na zemeljsko površino le, če ti oblaki niso više kot 3000 m. Glede na velikost vodnih kapljic in jakost padavin lahko le te razdelimo na trajni dež in na občasne plohe ali nevihte.
Dežne kaplje
Največje vodne kapljice ne morejo biti težje od 0.2 grama, kar ustreza premeru 7 mm. Večje kapljice se med padanjem razbijejo v drobnejše. Največja hitrost padanja vodnih kapljic s premerom okrog 5 mm znaša 8 m na sekundo. Kadar so kapljice večje, se pri padanju sploščijo in tedaj se poveča zračni upor. Zaradi tega se lahko večje vodne kapljice obdržijo v lebdečem stanju v zraku. Majhne dežne kaplje imajo skoraj obliko krogle. Zelo velike pa dobijo obliko padala. V povprečju imajo dežne kaplje premer od 1 do 2 mm.
Padajoče dežne kaplje so v risankah pogosto upodobljene, kot da bi imele »obliko solze«, okrogle na dnu in ozke na vrhu, vendar je to napačno - takšno obliko imajo le kapljice vode, ki kapljajo z nekega vira, v trenutku nastanka. Največje dežne kaplje na Zemlji so bile leta 2004 zabeležene nad Brazilijo in Marshallovimi otoki - nekatere izmed njih so bile velike celo 10 mm. Izjemno velikost si razlagamo s kondenzacijo prašnih delcev ali z zlivanjem kapelj v malih območjih s posebej veliko količino tekoče vode.
Sneg
Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja iz ledenih kristalov, ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0ºC temperature. Tedaj vodna para sublimira (takoj preide v trdo stanje). Če je sublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke.
|
Sedaj, ko poznamo nekaj vremenskih pojmov pa lahko nadaljujemo v našo smer.
Nekatere rastline potrebujejo več zalivanja (solata, kapusnice, plodovke,) druge manj (fižol, rabarbara). Nekatere imajo globoke korenine, kot naprimer paradižnik, zato ga zalijemo obilno. Zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Pazimo, da ne škropimo po listih in se izognemo izbruhu bolezni. Vročina in vlaga je idealna za razvoj krompirjeve plesni. Meteorologi napovedujejo vroče, pasjo poletje z nadpovprečnimi temperaturami. Junija zalivamo vsak tretji dan, obilno zalijemo, da voda prodre do nižjih plasti. Ko se vročina stopnjuje, počasi začnemo zalivati vsak drugi dan, kasneje po potrebi vsak dan. Pomembno pa je, da si za zalivanje vzamemo čas, prst po zalivanju vedno zrahljamo, tudi zrak je pomemben za razvoj naših vrtnin. Zatorej zalivajmo pametno in varčujmo z vodo.