V medijih večkrat slišimo različne debate o hrani in vse bolj se posamezniki zaradi različnih razlogov zanimajo tudi o poreklu hrane. Pomembna je tudi lokalna samooskrba, cena. Hrana nas spremlja skozi vse življenje. Večkrat slišimo o GSO. Oznake vidimo na hrani v trgovinah, vendar se mi zdi, da je bolj ali ne še vedno tabu. GSO pomeni gensko spremenjeni organizmi. (ang. GMO- geneticaly modified organisems) To pomeni, da so bili geni nekega živega organizma spremenjeni. V genski zapis se vstavi v laboratorijskih razmerah gen druge vrste, kar se v naravnem okolju ne more zgoditi. Torej v laboratorijih v sterilnih razmerah ustvarijo nov osebek. Nikakor ne moremo predvidevati kako se bo organizem obnašal v naravnem okolju, kakšne posledice so to lahko za ljudi in naravo. Ne moremo predvidevati mutacij, ki se lahko pod različnimi vplivi okolja zgodijo. GSO so resnični. Preučujem različne primere Članek: Gensko spremenjeni organizmi ;Avtor: Katerina Jazbec o gensko spremenjenih organizmih in o gensko spremenjenih rastlinah
Pri gojenju GS rastlin uporabljajo še več pesticidov
Obljube, da bodo lahko kmetje z uporabo GSO imeli višje pridelke in ob tem porabili manj pesticidov, so se izkazale za prazne. GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih koristi in tudi dobiček za kmeta ni nič večji – v nekaterih primerih dajo GS rastline celo nižje pridelke od običajnih kmetijskih rastlin. Poleg tega, da so potrošniki vedno bolj nezaupljivi do GS rastlin (in jih je zato tudi težje prodati), so uradni podatki glavnih držav pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrdili, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane.
Mnogoletne izkušnje kažejo, da pri gojenju GS rastlin uporabljajo več pesticidov kot pri običajnih rastlinah in da se je razvilo ogromno plevelov, odpornih na herbicide. Posledica tega je razvoj novih GS rastlin, ki so tolerantne za dva herbicida, poleg tega pa pri njihovem gojenju uporabljajo še več kemičnih (zdravju škodljivih) snovi. Odporne plevele vedno bolj zatirajo tudi z mehaničnim obdelovanjem, kar povečuje erozijo tal in izpuste toplogrednih plinov.
GS rastline pomenijo izjemno draga semena in povečano rabo dragih kemikalij, kar pa je popolnoma nedosegljivo večini malih kmetov v državah v razvoju. GS rastline so privlačne za velika kmetijska posestva in lastnike zemljišč, ki izrivajo male kmete iz pridelave ter ustvarjajo nezaposlenost in revščino na podeželju.
Članek 2: Slovenija proti gensko spremenjeni koruzi
gensko spremenjene koruze 1507, ki tvori Bt protein, ta pa daje koruzi odpornost na koruzno veščo. V tem obdobju je Evropska agencija za varno hrano (EFSA) naredila več različnih strokovnih ocen tveganja za omenjeno koruzo. V njih EFSA ugotavlja, da zaradi prisotnosti Bt proteina obstaja v primeru pridelave gensko spremenjene koruze 1507 potencialno tveganje za ne-tarčne organizme (ličinke metuljev in vešč) tudi na poljih s konvencionalno koruzo, v primerih, da so izpostavljeni pelodu gensko spremenjene koruze. Zato je Slovenija zelo zadržana do odobritve. Odobritvi te koruze za pridelavo pa nasprotuje tudi javnost.
Na ministrstvu pravijo, da se je pri primer z gensko spremenjeno koruzo 1507 vnovič pokazalo, da je treba iskati rešitve, ki bi državam članicam omogočale, da same odločajo o pridelavi v EU odobrenih gensko spremenjenih organizmov za pridelavo na svojem ozemlju. Temelj bi morala biti jasna merila, tudi družbeno-ekonomska, upoštevati pa bi morali tudi potencialne čezmejne vplive pridelave gensko spremenjenih organizmov.
Komentarji
Objavite komentar