Rabarbara

Rabarbara (Rheum) je rastlina iz družine dresnovk. Zdravilni deli so korenika in korenine. Lekarniška oznaka korenike rabarbare je Rheum radix .Torej se uporablja v zdravilstvu in v prehrani. Rabarbara izhaja iz Azije in je dolgo veljala za hrano revežev.

Dobro uspeva v vrtni zemlji, le hlevski gnoj malo zavira njeno zdravilnost. Za prehrano uporabljamo le peclje oziroma stebla, ki so dobra za prebavo.

Čeprav jo označujemo za zelenjavo, se uporablja kot sadje, saj jo uporabimo v kompotih, sadnih kupah, marmeladah in pitah.

Rabarbara je nizkokalorična telenjava, 100 gramov vsebuje le 13 kalorij. Je bogata s kalcijem, kalijem in vlakninami, vsebuje pa tudi vitamine A, B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina), B 12 (folne kisline) in C. Niacin daje celicam energijo, obnavlja DNA, skrbi za dober pretok krvi in dobro počutje, vitamin B5 skrbi za zdravje kože in las, folna kislina pa je koristna za kri, rast celic, možgane in živčevje. Kalcij igra vlogo pri tvorbi kosti, kalij pomaga odvajati vodo iz telesa, magnezij in mangan pa sta pomembna za mišice. 

SAJENJE RABARBARE

V vrtu namenimo rabarbari veliko prostora, saj rastlina v polni rasti zavzame tudi meter in več površine. Čeprav raste na istem mestu lahko tudi do 15 let, se počasi izrodi in najbolje je, da nasad obnavljamo na 4 do 5 let.

Najbolj je v navadi razmnoževanje z deljenjem korenik najmočnejše rastline v oktobru in zgodaj spomladi, sicer pa lahko rabarbaro sejemo in sadimo na prosto aprila in maja. Pri jesenskem razmnoževanju posamezne korenike razsadimo, lahko pa jih tudi razrežemo, tako da na vsakem delu ostane brst. Po sajenju zemljo dobro pretlačimo, razen na delu, kjer je brst, ter zalijemo.

Ker ima rabarbara rada tla z veliko organske mase, jih še pred sajenjem obogatimo s preperelim hlavskim gnojem ali kompostom.

Rabarbara raste zelo hitro in je spomladi med prvimi rastlinami, ki ozelenijo gredice zelenjavnega vrta. Že zgodaj spomladi jo pognojimo z mineralnim gnojilom, nato pa jo med letom redno zalivamo in odstranjujemo cvetna stebla.

Pomembno je tudi okopavanje, da preprečimo rast plevelov.

Stebla rabarbare nabiramo vse do septembra. Prvo leto po sajenju pa jih še ne nabiramo, da si mlada rastlina nabere dovolj zaloge hranil za rast v prihodnjem letu.

Zimski mraz rabarbara dobro prenaša, vseeno pa je koristno, da pred zimo gredico obložimo s plastjo komposta. Ta bo namreč zaščitil korenike pred izsuševanjem, ki ga lahko povzročijo zimski vetrovi.

Tudi neužitne liste lahko koristno uporabimo. Dodajamo jih kompostu, saj se oksalna kislina med kompostiranjem razgradi in ni več nevarna. Iz listov naredimo tudi brozgo.

Nabrana stebla rabarbare

NIKAR NE UŽIVAJTE LISTOV!

Listi rabarbare vsebujejo večjo količino oksalatov, topnih soli oksalne kisline, ki skupaj z drugimi toksini, ki se nahajajo v listih, povzročajo težave pri presnovi kalcija in nastanek ledvičnih kamnov. Lahko pride tudi do zastrupitve.

Liste odstanimo, uživamo samo peclje

Ker se manjše količine oksalne kisline nahajajo tudi v steblih, rabarbaro odsvetujejo bolnikom s protinom, dojenčkom, nosečnicam, doječim materam in starejšim ljudem ter osebam z vnetim slepičem, ostali pa je naj ne uživajo več kot dvakrat na teden. Rabarbaro prav tako odsvetujejo ženskam med menstruacijo, bolnikom z vnetjem sklepov, ledvičnimi težavami in vnetjem sečil.