Artičoka

Artičoka (Cynara cardunculus) spada v družino nebinovk. Artičoka je znana po blagodejnih učinkih za zdravje, saj je bogat vir vitaminov, železa in magnezija. Pomaga razstrupljati jetra, spodbuja izločanje žolca in zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Užitni so njeni cvetni popki, medtem ko je zaradi značilnih vijoličnih cvetov našla svoje mesto tudi na obrobjih okrasnih gred.             
Seme artičoke, cena 1,99
http://www.sejmo.si/Articoka
Sejanje in sajenje
Na prelomu marca in aprila v lončke s premerom 10 cm posejemo po dve semeni, lončke pa postavimo na svetlo okensko polico, kjer naj bo približno 20 stopinj C. Po vzklitju pustimo samo krepke rastline, ki jih v drugi polovici maja posadimo na prosto. Rastline posadite z razmakom enega metra in približno pet centimetrov globlje kot so bile v lončku. Tla je potrebno temeljito pognojiti z dobro uležanim hlevskim gnojem in zrelim kompostom. V prvih tednih je sadike dobro pokriti, da jih zaščitimo pred nizkimi temperaturami. Artičoke zrastejo v višino 1,5-2 metra, zato je dobro, da jih privežemo ob dovolj močne opore, da se ob slabem vremenu ne bi prevrnile. Artičoke na začetku dobro uspevajo v mešani kulturi z zeleno solato, redkvico in redkvijo. Pozneje se rastlina razraste in meče senc, zato v njeno bližino ni več primerno saditi  nižjih vrst zelenjave. Artičoka bo bogato obrodila tri ali štiri leta, nato je bolje posaditi nove sadike na drugo mesto, seveda mora biti lega sončna in zaščitena. 

Cvetni popki se na rastlini razvijejo v prvem letu od julija, v naslednjih
letih že od junija. Če jih ne pospravimo, se razvijejo škrlatno modri cvetovi

Oskrba in spravilo
Poleti rastline bogato zalivajte in jih redno zastirajte. Da bo rastlina uspešno prezimovala, oktobra odrežite stebla, ki so že obrodila in sicer tik nad tlemi. Nato jih zastrite s 30 centimetrov debelim slojem slame, listja ali vejevje. Na področjih s hladnim vremenom je rastlino najbolje izkopati in jo hraniti v kleti, kjer temperatura ne pade pod 0 stopinj C. 
Pospravljanje artičok se začne v trenutku, ko so dovolj velike, vendar še popolnoma zaprte in zelene. Na eni rastlini lahko pričakujete od 9 do 12 artičok, ki jih odrežete s krajšim delom cvetnega stebla. Pri temperaturi skoraj 0 stopinj C in pri visoki vlažnosti zraka jih lahko skladiščimo tudi do štiri tedne. 

Lahko jo vzgojimo iz semena v lončku

Artičoke polne antioksidantov, zato so odlična obramba proti raku, staranju, boleznimi srca ipd. Spodbujajo imunski sistem in, že omenjeno, znižujejo holesterol.  
Artičoke vsebujejo še veliko vitaminov, mineralov in fitonutrientov, ki povečujejo zdravje in dobro počutje. Mednje sodijo tudi: 
Kvercetin - protirakotvorni flavonoid deluje kot antioksidant in ščiti pred rakom ter boleznimi srca. 
Rutin - flavonoid, ki spodbuja zdravje srca in ožilja, preprečuje proliferiranje celic, povezanih z rakom, in ima antialergene lastnosti.  
Antocian - barvni pigmenti v artičokah, ki so močni antioksidanti. Povezani so z nižjimi tveganji za nekatere oblike raka, zdravjem sečil, spominsko funkcijo in zdravim staranjem.
Galna kislina - močan antioksidant, ki ga prav tako najdemo v rdečem vinu in črnem čaju. Izkazalo se je, da zavira razrast rakavih celic na prostati.
Luteolin in cinarin - gre za zelo močan antioksidant polifenol, ki lahko zniža raven holesterola. Artičoke vsebujejo tudi veliko cinarina, ki lahko pomaga pri regeneraciji jetrnega tkiva. 
Klorogenske kisline - vsebujejo protirakaste, antimikrobne in protivirusne lastnosti ter znižujejo raven slabega (LDL) holesterola.  
Silimarin - gre za močan antioksidant, ki lahko blagodejno vpliva na jetra in regenerativno rast tkiva. Ena artičoka vsebuje približno četrtino količine vlaknin, ki naj bi jih na dan zaužil odrasel posameznik.