Velika kopriva

Velika kopriva (Urtica dioica) spada v skupino koprivovk (Urticaceae). Štejemo jo med plevel.

Kopriva ima oglato steblo. Listi so dolgi od 5 do 10 cm, so nasprotno nameščeni. Pecelj je porasel s puhastimi dlačicami. Listi so jajčaste do podolgovate oblike, na listnem dnu so srčasti, zaključujejo se z dolgo konico, robovi so neenakomerno napiljeni. Cvetovi v vrhnjih listih so neizraziti, so zelenkaste barve in združeni v late

Rastlina je dvodomna; lati z ženskimi cvetovi so sivo zeleni, in se po oploditvi povesijo, lati z moškimi cvetovi pa so rumenkasto zeleni in štrlijo naravnost navzgor. V suhem vremenu lahko pri moških cvetovih opazujemo kako se pretrga prašnica in se z vetrom širi cvetni prah. Cveti od julija do novembra. Visoka je od 30 do 150 centimetrov. 

Velika kopriva je trajnica z razvejanimi koreninami, iz katerih spomladi poženejo številne nove rastline. Rastejo v večjih skupinah. Rastejo ob poteh, v vlažnih predelih gozdov, na bregovih in ledinah. Raje ima tla obogatena z dušikom, zato dobro uspeva tudi v naseljih, na primer ob ograjah, na ruševinah in smetiščih. Razširjena je po vsej severni polobli. V Alpah jo najdemo do višine 3000 metrov. Žgalni listki so votli in nekoliko vtisnjeni v steblo. Stene teh laskov so krhke in se ob dotiku odlomijo, ostri robovi pa se kot injekcijska igla zapičijo v kožo, kjer se v rano izlije jedek sok. V njem je vrsta snovi, med drugim histamin, mravljična kislina in acetilholin, poleg njih pa za zdaj še neznana strupena snov, ki je kriva za opeklino in značilni izpuščaj. 

Marca in Aprila pobiramo mlade poganjke, kasneje pa posamezne liste za juho, Za pripravo špinače, koprivne cmoke, svaljke. Liste koprive lahko tudi sušimo in jih uporabljamo kot začimbo. Iz koprive lahko naredimo tudi pripravke in gnojila. Koprivo pa uporabljamo tudi kot čaj.