Poprova meta

Meta, poprova (Mentha x piperita) je najbrž križanec med klasasto meto (M.spicata) in vodno meto (M.aquatica). Meta se zlahka križa, zato obstaja v mnogih vrstah, že v 9. stoletju je neki menih razglasil, da bi prej preštel iskre v ognjeniku kot njeno pestrost. 

Že stoletja je znana kot začimba in zdravilo. V Sredozemlju so poprovko gojili že Egipčani in Grki ter jo zaradi njenega ostrega vonja uporabljali kot dražilno sredstvo in krepčilo za živce.

Je tudi del grške mitologije. Po legendi je bila sprva nimfa in Plutonova ljubica. Ko je njegova žena Persefona odkrila skrivno razmerje, je v izbruhu jeze začarala tekmico v nizko rastlino, ki se da poteptati. Pluto ni mogel razveljaviti začaranosti, lahko jo je le omilil, zato je obdaril meto s sladkim vonjem, da zadehti vsakič, ko se njeni listi zmečkajo.

Poprova meta je 50 do 90 cm visoka večletna rastlina. Med številnimi tipi te rastline prevladuje v Evropi temnozelena sorta, manj pa je svetlozelenih sort. Poprove mete ne najdemo v naravi - razmnoževanje križancev s semeni ni mogoče, pridobivamo jo lahko le z gojenjem npr. s podtaknjenci. 
Druge vrste mete, ki rastejo v naravi, npr. vodna meta, kodrasta meta, vsebujejo manj eteričnega olja kot poprova meta ter imajo manj izrazit vonj in okus. 

Uporablja se v glavnem zaradi učinkov vsebujočega eteričnega olja oziroma njegove glavne sestavine mentol. Po različnih mehanizmih ureja prebavo, po prvem sprošča krožno mišico, ki zapira odprtino med požiralnikom in želodcem, in zmanjša pritisk v želodcu, po drugem ustavi vdor kalcija v mišične celice in zavre čezmerno dejavnost črevesnih gladkih mišic, kar olajša izpuh plinov in umiri vzdraženo črevesje. S pomočjo grenčine zbuja tek in izboljša prebavo, saj pospeši nastanek in izločanje prebavnih sokov ter odvaja žolč, ki ga tudi razkuži in zveča njegovo topnost, poleg tega pa sprosti krožno mišico, ki zapira izhod žolčevoda v dvanajstnik. Povzroči premikanje žolčnih kamnov, a ne nujno tudi njihovo izločanje. Blaži želodčne bolečine, ker naredi živčne končiče manj občutljive zanjo, prepreči pa tudi dražljaj na bruhanje. Učinkuje proti vnetjem, a mnogo manj kot kamilica, pri močnem vnetju želodčne sluznice ali razjedi pa bolj škodi kot pomaga. Razkuževalne, protivirusne in znojilne lastnosti so v korist pri zdravljenju prehladov in gripe. Topli metini napitki spodbudijo potenje in zmanjšajo zaznavanje bolečine. Mentol se nahaja tudi v kapljicah za nos zoper nahod, kapljicah za inhaliranje ob vnetju dihal ter bonbonih in pastilah zoper vnetja v grlu. Poleg omrtvičenja čutnic za bolečino draži čutnice za zaznavo hladu in prijetno hladi usta.
Zunanje na koži mentolovi pripravki najprej hladijo, nato ogrejejo, kar je v korist pri mišično-skeletnih bolečinah, glavobolih in zobobolu. Pri vtiranju v kožo na prsnem košu lajšajo dihanje, ker mentol sprošča sapnice.Poprova meta nekoliko pomirja, a tudi preprečuje omedlevico in blaži krče notranjih organov. Nekoliko širi venčne žile, ki dovajajo kri v srčno steno.